Arhiv novic

 
seek-warrow-w
  • 1
arrow-eseek-eNo items to display

Nasveti in članki

05.mar.2019 - Obvestilo
PREBERITE V ČASOPISU KMEČKI GLAS ŠTEVILKA 10

ImageIcon

V Sloveniji smo po osamosvojitvi izgubili 70.000 ha najboljših kmetijskih zemljišč, še več kot 50.000 ha pa jih je v občinskih prostorskih načrtih namenjenih za pozidavo, kjer sedaj še vidimo polja. Recesija od leta 2008 je ta trend nekoliko zaustavila, toda primeri, kot je gradnja obrata Magne v Hočah, jasno kažejo, da ne upoštevamo nedavno sprejetega zakona o kmetijskih zemljiščih, ki bi jih moral trajno varovati. Kmetijske strokovnjake, natančneje pedologe, pa pri načrtovanju v kmetijskem prostoru premalo upoštevajo, opozarjata dr. Helena Grčman in dr. Marko Zupan iz katedre za pedologijo in varstvo okolja Biotehniške fakultete v Ljubljani.

Prašičerejci pri vsakem pitancu že več kot leto dni v povprečju beležijo tudi do 30 % izgube, kar je posledica razkoraka med lastno in na trgu doseženo odkupno ceno. Nerazumno je tudi, da imajo naši rejci kljub niti tretjinski samooskrbi s svinjino v svojih hlevih blizu 4.000 pitancev, godnih za zakol, ki preraščajo in povzročajo dodatne stroške, a jih ne morejo prodati. Očitno pa to nikogar v državi ne skrbi. Zato rejci zahtevajo čimprejšnji sklic sestanka s kmetijskim ministrstvom ter gospodarsko, trgovinsko in kmetijsko-gozdarsko zbornico.

Kmetija Tibaot se že 25 let ukvarja z vzrejo nesnic. Sodobni hlevi z računalniškim sistemom zagotavljajo ustrezno zdravstveno stanje živali, kar je pogoj za doseganje dobre nesnosti. S preventivo, kot je nenehna ustrezna higiena in obvezno cepljenje, mlada gospodarja Zlatko in Vanja zagotavljata zdrave in kakovostne živali, prav tako pa veliko vlagata v trženje in marketing ter s tem v razvoj kmetije

Na sončni strani Laškega nas je v Strmci pričakala mlada prevzemnica Darja Šolar, žena ter mamica štirih deklic, čebelarka z licenco za preizkuševalko medu in apiterapevtka, ki ohranja in razvija tudi lectarstvo. Ob dobrem poslovnem načrtu ji ne zmanjka ciljev in zamisli za gospodarski razvoj čebelarske kmetije. Če bi zavrtela čas nazaj, si nikoli ne bi upala napovedati, da bo čebelarka, ki je prej delala kot knjigovodja, saj je po izobrazbi diplomirana ekonomistka računovodstva. »Danes se ne vidi več nikjer drugje kot v čebelarstvu, saj v razvijajočo medeno pravljico vlaga vse svoje srce in dušo.

V tokratnem Kmečkem glasu tudi priloga Koruza.

Prijetno branje in lep pozdrav iz uredništva Kmečki glas